Staroverska poroka oz. venčanje
Že dolgo časa razmišljava o objavi, ki bi govorila o najini storoverski poroki oz. venčanju pa kar ne veva, kjer bi zares začela.
S pripravami na poroko, kaj sploh je to staroverstvo, staroverska poroka oz. staroversko venčanje, s potekom obreda, …?? Verjetno bi za vsa ta vprašanja potrebovala napisati knjigo. Obenem, pa sva se vsa ta vprašanja tudi midva spraševala ko sva se zaročila, no teh vprašanj je bilo prej še en kup več.
Kakšno poroko si sploh želiva, kje se poročiti, kaj pa kuža Jerica (ki ne mara veliko navdušenja okoli nje), kakšen obred si sploh želiva…
Kot poročna fotografa sva vsako leto na 15+ porokah, srečujeva ogromno čudoviti detajlov, okušava odlične torte, spoznavava ponudnike,… In posledično je bila izbira mnogih izmed elementov zelo lahka. Nekatere stvari, pa sva želela nekoliko drugače. In tu se začne…
Že dlje časa nazaj je Blaž spoznal Matjaža Anžurja (ki ga morda poznate zaradi Piva Volk Turjaški) in z njim staroverstvo. Matjaž naju je definitivno navdihnil pri odločitvi za staroverski obred, verjetno še preden sva zares vedela, da se bova želela poročiti.
Kaj točneje je staroverstvo ne moreva odgovoriti, ima pa določene principe – odnos do narave, preprostost, ki so nama blizu. Nekaj malega si lahko preberete v tem članku v Delu, na spletni strani Staroverci.si ali pa se oglasite kar pri Matjaži na posestvu Volk Turjaški – Grad Sveta Jurjeva gora, ki vam bo najlepše odgovoril na vaša vprašanja in delil z vami katero izmed zanimivh zgodb.
Kako sva pričela s pripravami?
Po nekaj krajših pogovorih sva bila praktično odločena o vsem. Datum je bil logičen, simboličen na poletni solsticij, lokacija pa nekje v naravi.
Najprej sva si sicer želela na vrhu neke gore, nekje v hribih,… ampak je zaradi spleta okoliščin in nasveta Matjaža, da izberemo sveto mesto, ki vključuje tudi vodo, obveljal slap Bena na dolenjskem, ki sva ga že dobro poznala.
Fotografije
Pred vsem skupaj sva seveda razmišljala o fotografiji – ena izmed najpomembnejših elementov za naju. Želela sva si fotografiranje na film in tako prišla v stik s Tamaro Bizjak.
Nimava kaj veliko besed, takoj smo se ujeli. Z Anjo sta se dobili na kavi še poleti in malo poklepetali (večinoma je zvenelo – ja, ne veva kako izgleda to, ne veva kako izgleda ono,… ker zares praktično nisva vedela skoraj ničesar, razen okviren datum med tednom). Tamara je res prijetna, “down to earth” oseba in nebi si mogla želeti boljše fotografinje za tisti dan, popolnoma sva se ji prepustila, kar sploh ni bilo težko in nastale so fotografije, ki so res presežek najinih pričakovanj!
Tamara je fotografirala najin intimni obred, nekoliko nižje v objavi pa piševa tudi o drugem delu – ki sva ga delila z najinimi najbližjimi. Te trenutke je v fotografije ujela čudovita fotografinja Katarina Veselič.
Kot poročnima fotografoma nama je bilo najbolj pomembno, da na najin poročni dan ne razmišljava o fotografiji (kar je normalno res težko, saj veste sami za svoje poklice 😀 ), da veva, da bodo fotografije take, da se jih bova vedno znova veselila ogledati, da bodo na njih najini povabljeni in da se lahko tudi midva sprostiva in samo uživava.
Definitivno sva izbrala pravilno in sva zares hvaležna obema. Od vseh stvari, so fotografije edine, ki bodo za vedno govorile o tem dnevu.
Po glavni stvari tj. fotografiji urejeni, je sledila serija obiskov pri Matjažu. Tudi sicer smo prijatelji in smo se spotoma malo pogovarjali o načrtih, kako naj bi izgledalo, kaj pripraviva, o lokaciji…
Poročni obleki
“Anja je svojo obleko iskala že…od dneva zaroke…verjetno še celo prej. “
Matjaž nama je svetoval oblačila iz naravnih materialov. Idealno iz konoplje, saj se s tem tudi ukvarjava.
Če ste že kdaj obiskali kak salon s poročnimi oblekami in povprašali o kakem takem materialu vam je verjetno jasno, da to “ne obstaja”.
Veliko guglanja in še več brskanja po etsyu kasneje sva za Blaža našla laneno obleko pri Linen Wedding dress z Latvije .
Kljub temu, da bi tudi sama lahko naročila kako njihovo obleko, me njihov stil ni toliko pritegnil (noro všeč mi je bil stil Grace loves lace), sem se odločila, da dam obleko izdelati po meri. Svojo srečo sem pred tem poskusila še v salonu Sanjska Obleka, kjer so mi res lepo svetovali, v eno obleko sem se že malo zaljubila, ker je bila prečudovita, ampak sem se naposled vseeno odločila, da sledim temu, da bova oba v naravnih materialih. Obisk salona mi je dal uvid v to, kaj mi lepo stoji na postavo in v čem se dobro počutim.
Obleko mi je sešila Lanial, s katero sva že sodelovali in je zares čudovita oseba. Oblek res ne nosim, izkušnje maturanskega plesa, birm in teh zadev so mi bile skoraj da ne travmatične, ker mi izbrane obleke res niso bile všeč, zato sem tokrat res želela obleko, ki bo popolnoma moja, ki mi bo “pasala”, bo udobna, lepa IN iz NARAVNIH materialov.
Res sem navdušena nad končnim izgledom, občutkom, udobnostjo,… Vsem!
Detajli
Prastani – zelo preprosta odločitev. Atelje DR Jewelry spremljava že dlje časa. V Larine kreacije sva se popolnoma zaljubila že prej. Tukaj sploh ni bilo dilem.
Osebno noto sva dodala z uporabo Anjinega starega nakita, ki so ji ga podarile pokojne babice in dedki ob krstih in podobnih dogodkih. Ta nakit ni bil prej skoraj nikoli nošen, nosi pa ogromno sentimentalno vrednost. Sedaj pa je z nama vsak dan.
Venčki – tukaj bo mogoče treba napisati nekaj več besed. Matjaž nama je namreč naročil, da jih spleteva sama, en za drugega. Glede na to, da sva bila sredi junija polno vpeta v vse možne stvari, sva to nalogo že prej predala Marji – M detjal, s katero sodelujeva že več let na porokah in nama je ustvarila zares prečudovita venčka. Še vedno ju imava doma na steni posušena. Ampak sva bila za to dejanje malo “okregana” na obredu, saj z venčkom, ki ga spletemo za partnerja vpletemo ezoteriko enegije rože, ki jo utrgamo in smo z mislili posvečeni partnerju.
Vseeno sva prepričana, da je Marja mislila na naju, ko je pletla venčka in nama vpletla njeno pozitivno energijo. Res sta prečudovita venčka!
Lokacija in Obred
Nekaj časa nazaj sva bila na izletu na slapu Bena pri Litiji. Izognila sva se neki poletni vročini, kopala v slapu, uživala v prelepi naravi in neskončnem miru tega kraja. Odločitev za to lokacijo res ni bila težka, salp je čudovit, do tja ni dolgo za hodit in ima vključeno vodo, kot eno izmed pomembnih elementov obredov staroverstva.
Civilni poročni obred
Dopoldan v sredo sva se s pričami oglasila na upravni enoti v Novem mestu, kjer sva se poročila civilno. Po kratkem obredu smo šli skupaj na čisto prezgodnje kosilo in tortico. Ta del sva fotografirala s polaroidnim fotoaparatom, fotografije pa imava nalepljene v klasičnem personaliziranem albumu.
Staroversko venčanje
Popoldan pa smo se na izhodišču do slapu Bena dobili z Matjažem in Tamaro. S sabo pa sva na ta obred vzela tudi psičko Jerico.
Obred se je nekako pričel že na samem začetku sprehoda z uvodom in navodilom. Ob slabih mislih sva morala prijeti palico in jo zalučati proč. Ob dobrih mislih pa vzeti kamenček in ga nesti s sabo.
Ob prihodu do slapu Bena je Matjaž pričel z obredom venčanja. Razložil nama je simboliko, preteklost in pomene različnih elementov v obredu preden sva jih naredila. V detajle vseh “dejanj” se ne bova spuščala, sva prepričana, da so bili izbrani z namenom za naju in nama jih tudi Matjaž zaradi tega ni prej razkril.
Kdor se bo odločil za tak obred, verjameva, da mogoče ne bo imel enakih elementov in “čarovnij”.
Nekaj izmed elementov, pa vseeno deliva : to, da sva si izmenjala prstana.
V slapu sva en drugega okopala.
Na kamenčke, ki sva jih nabrala, sva napisala te misli in si jih prebrala. Sedaj jih imava shranjene v skrinjici pod posteljo.
Napisala sva si tudi pisemce. Morala bi si izmenjati cvetlična venčka, ampak glede na to, da jih nisva spletla sama, tega nismo naredili (sva pa to naredila na naslednjem obredu, ki smo ga imeli z družino in prijatelji nekaj mesecev kasneje in je bil sestavljen iz drugih elementov).
Kar težko je opisati vse občutke tistega dne. To, da sva se lahko prepustila toku, en drugemu in čustvom brez zadržkov je verjetno razlog, da ne najdem primernih besed. Matjaž je obred naredil tako poseben in oseben, da ga nikoli ne bova mogla pozabiti.
Po obredu sva si vzela še nekaj časa za fotografiranje s Tamaro in psičko Jerico, ki je med obredom pridno čakala zraven.
Za zaključek pa smo se vsi štirje odpravili še na večerjo v hotel Opara.
Drugi del – staroverski obred in slavje z družino in prijatelji.
Ta del sva v osnovi planirala le nekaj tednov po najinem intimnem obredu venčanja. Žal pa nas je Blažev oče v tem času zapustil in sva zato vse skupaj prestavila na kasneje.
Kljub temu, da sva si najbolj želela obred zase, sva vedela, da si želiva proslaviti tudi s prijatelji in družino. Sploh družina pa si je želela biti prisotna na obredu, zato sva ga “ponovila” v Kočevskem rogu, na Žagi rog, ob vhodu v pragozd.
Tam je postavljen tak ogromen lesen “obok”, ki simbolizira vhod in je res noro čudovit. Obred smo izvedli tam, vodil ga je ponovno Matjaž, tokrat skupaj z Marto Svetino.
Tokrat sva prstana, ki sva ju nosila že nekaj mesecev ohranila na rokah, izmenjala pa sva si venčka, ki sva ju spletla iz cvetlic in rastlin, nabranih tistega jutra v okolici.
Pletenje venčka je bil, napram hektičnosti dopoldanskih priprav (urejanju prostora zunaj in notri, priprava pijače, dekoriranje,… stres ker bo mogoče deževalo,…), najbolj miren, zen in meditativen čas, ki sva ga preživela skupaj tisti dan. Nabirala sva rože, si malo pomagala pri pletenju, se umirila za ta kratek čas… Res eden izmed najljubših trenutkov tistega dne.
Na obredu sta tokrat Matjaž in Marta vključila tudi najine povabljene, kar je bilo res čudovito! Tokrat so nama oni na kamenčke pisali misli za naju, med vse sva razdelila kruh in pijačo, starši so prav tako dobili posebno nalogo,… Nekaj elementov pa lahko ujamete tudi s samih fotografij, ki jih je posnela Katarina Veselic.
Fotografiranje s Katarino je bilo prav tako res cudovito. Tamara je bila za drugi datum že zasedena, zato sva se odločila za Katarino, ki jo tudi že spremljava dlje časa preko fotografskih krogov in njeno delo nama je res noro všeč. Ob njej sva se lahko popolnoma sprostila in ji zaupala. Mislim, da fotografije govorijo kar zase, res res jih obožujeva. Ce to bereš, hvala Katarina!
Za ta del sva celo sestavila časovnico, če bo komu v pomoč, pri svojem načrtovanju:
16.00 Zbor povabljenih, prigrizki in aperitiv
17.00 Obred
18.00 Zaključek obreda (obred je trajal še nekoliko dlje)
Začetek piknika (burgerji in glavne jedi) po obredu najino fotografiranje in fotografiranje s povabljenimi
19.00 Coctail hour
20.00 Razrez torte
22.00 Dj tehno party
23.00 Lečina čorba
Dekoracija je bila vsa reciklirana iz babičinega podstrešja in najinih foto pripomočkov (vaze,zavese,svečke…), cvetje pa nabrano na lokaciji in najinem vrtu.
Res odličnooo vegansko hrano nam je pripravil Catering Showfood, ki se je pripeljal s food truckom. Vsi so bili izredno zadovoljni, lečina čorba nam je ostala za kosilo naslednji dan, ker smo bili vsi še siti.
Izbrala sva jih predvsem zaradi njihove odzivnosti, pozitivnega odnosa in res top komunikacije ves čas.
Predlagali so nama meni, glede na neke najine iztočnice, za sladico pa smo imeli šmorn.
Ena izmed super stvari, ki sva se jih prav tako noro veselila je bilo tudi točeno pivo lokalnega pivovarja Pivovarna Cesar . Vsak gost si je lahko sam natočil pivo (imeli smo dve vrsti, konopljino in temno). Izredno priporočava, če kdo načrtuje zabavo, dogodek,…
Darilca svatom za zahvalo pa so bila seveda tudi pivo – Matjaževa piva Volk Turjaški, ki sva jih opremila z zahvalnimi karticami.
Torto smo posledično prestavili na malo kasneje, temu pa je sledila Dj zabava s tehno glasbo v zgornjem nadstropju stavbe. Večina prijateljev je prespala, saj je bilo dovolj ležišč za praktično vse in smo naslednji dan uživali v sončku, ležanju in preganjanju glavobolov z lečino čorbo.
Upava, da je koga izmed vas ta objava inspirirala, da se tudi vidva odločita za malo drugačen ali celo staroverski obred. Želiva pa predvsem poudariti to, da sledita temu, s čimer se identificirata, vključita stvari, ki jih sama želita in stvari, ki so vama osebno blizu in ljube. Sledita sebi.